Lačen sveta in kulinarična potovanja - kako spremeniti strasti v način življenja.

Filip Turowski, znan kot Głodny Świata, je lastnik najbolj slastnega bloga o potovanjih in hrani, ljubitelj dobre kulinarike ter organizator edinstvenih kulinaričnih delavnic. Če se odpravljate na potovanje v tujino in ne veste, kaj bi jedli, vam zagotavljamo - Filip je pravi mojster svojega poklica. Vprašali smo ga, kako se je začela njegova popotniška pustolovščina, ali je kulinarika pomemben del spoznavanja kultur drugih držav in katera nenavadna zgodba s potovanj se mu je najbolj vtisnila v spomin!

WINGS: Živjo, Filip! Veseli nas, da si privolil in nam povedal kaj več o svojih kulinaričnih potovanjih. Moramo priznati, da se nam že ob misli na jedi, ki jih prikazuješ na svojih družbenih omrežjih, pocedijo sline! Za začetek pa bistveno vprašanje - kako si prišel na zamisel, da bi življenje preživel na poti?

Filip Turowski: Živjo! Veseli me, da se lahko pogovarjava. No, odgovor na tvoje vprašanje je, da je šlo za splet več stvari. Prvič, v nekem trenutku sem začutil, da me stalna služba v pisarni močno omejuje in da bi z veseljem več kot 26 dni na leto namenil okušanju sveta. Drugič, začutil sem močno notranjo potrebo, da naredim nekaj velikega, zabavnega in navdihujočega, kar bi mi dalo veter v krila. In tretjič, takrat sem naletel na nekaj zanimivih popotniških knjig - na čelu z mojo najljubšo »Prodaj hladilnik in se odpravi okoli sveta« - ki so v meni zasejale zamisel o dolgem, ničemur omejenem in neoviranem potovanju, ki ... preprosto nima roka! Vse to je privedlo do zelo dolgega potovanja, ki me je pripeljalo sem, kjer sem danes - do življenja na poti in s potovanji. In povem ti, da je to res super stvar (se nasmehne).

W: Na svojem blogu omenjaš svojo noro potovanje v Tokio. Zakaj ravno tja? Te je pritegnila tamkajšnja kulinarika ali bolj kultura in znamenitosti?

FT: No, začetek mojega velikega, dolgega potovanja prav na Japonskem je bil pravzaprav posledica tega, da sem s prstom potoval po zemljevidu (smeh). Ko sem se lotil načrtovanja potovanja, sem začel razmišljati, kam sem si vedno želel iti, a mi je zmanjkalo časa, denarja ali zagona. Japonska je bila vedno visoko na seznamu mojih potovalnih želja - predvsem zaradi kulture, ki je drugačna od naše, in izjemne kulinarike, ki ceni svežino, preprostost in najvišjo kakovost sestavin. W rad se z mislimi vračam k japonskemu in korejskemu delu svojega potovanja, saj se je tam zgodilo veliko čarobnih stvari, kot je bilo bivanje v majhnem ryokanu, tradicionalnem japonskem gostišču v Japonskih Alpah, kjer sem posedal v rotenburu - zunanji kadi z vročo termalno vodo - in opazoval pobočja, poraščena z rdečimi javorji, ali pa tridnevna dogodivščina v budističnem samostanu, kjer smo jedli, spali in preživljali čas kot menihi. To so čudoviti spomini!

W: To potovanje je zaznamovalo začetek tvojega enoletnega potovanja okoli sveta, med katerim si obiskal kar 12 držav. Se lahko zdaj, ko gledaš nazaj, odločiš za en kraj, ki se ti je najbolj vtisnil v spomin?

FT: To je zagotovo vprašanje, ki je vsem najljubše (smeh)! No, ne, ne morem, razen če dodamo podvprašanje »zaradi …«. Vsak kraj, ki sem ga obiskal, je bil na svoj način poseben, predvsem po zaslugi ljudi, ki sem jih spoznaval na tem potovanju. Vendar je nekaj doživetij, ki so se mi še posebej vtisnila v spomin, na primer petdnevni treking po perujskih gorah, ki smo ga končali v Machu Picchuju, ko smo si ga ogledali ob prvih žarkih vzhajajočega sonca; noč na največji solni ravnici na svetu, bolivijskem Salar de Uyuni; že omenjeno bivanje v budističnem samostanu v Južni Koreji ali prvi vzpon na vulkan v življenju, da bi z njega opazoval sončni vzhod. To so bili zame resnično čarobni trenutki!

W: W takšnem potovanju so se ti zagotovo pripetile nenavadne ali zabavne dogodivščine, povezane na primer s kulturnimi razlikami. Če bi moral izbrati eno, ki si jo najbolj zapomnil, bi bila to ...

FT: Potegavščina, ki mi jo je pripravila moja korejska znanka! Ko sem bil v Seulu, me je skupaj s svojim fantom odpeljala na ribjo tržnico - poleg neštetih stojnic so tam tudi majhne restavracije, kjer lahko poskusiš jedi iz rib in morskih sadežev. Vse je tam izjemno sveže, zato je to odličen kraj, toda prijatelja sta mi naložila zelo zahtevno nalogo - presodila sta, da MORAM poskusiti zelo tradicionalen korejski prigrizek, imenovan sannakji. In zdaj pozor, to je malce grozljivo - sannakji so narezane lovke hobotnice, ki se na krožniku še vedno nekoliko zvijajo… Tako sedim po turško za zelo nizko mizo, pred mano je ta premikajoči se krožnik, za njim pa dva obraza, ki me strmita z nasmehom in me iskreno prijazno spodbujata, naj poskusim. No, poskusil sem in tega verjetno ne bom nikoli ponovil (smeh).  

W: Kaj pa kuhinja? Katera država te je presenetila s svojimi nacionalnimi jedmi? 

FT: Že leta obožujem tajsko kuhinjo in mislim, da jo bom oboževal za vedno. Najraje imam prav to kuhinjo, zelo visoko pa se uvršča tudi indonezijska kuhinja z Balija. Spomnim se, kako me je med prvim potovanjem na ta otok navdušilo število vegetarijanskih in veganskih jedi, ki so bile vse izjemno aromatične, preproste in zelo okusne. To je tudi eden od razlogov, zakaj se vračam na Bali, tudi s svojimi skupinami na potovanjih, ki jih organiziram. Vedno skupaj obiščemo najboljše restavracije in poskusimo najprijetnejše okuse ter ob jedi preživimo res veliko časa.

W: Morda pa zdaj obrneva vprašanje - ali obstaja kraj, ki se ti zdi kulinarično dolgočasen in obrabljen?

FT: Najmanj mi je bila všeč kamboška kuhinja - kljub rednim potovanjem tja ter preizkušanju različnih jedi in restavracij se mi zdi najmanj navdihujoča, zlasti v primerjavi s sosednjimi državami. To je lahko tudi nekakšno prekletstvo kamboške kuhinje - v primerjavi s tajsko ali vietnamsko kuhinjo nima možnosti za zmago. Da pa bom poštena: tudi v Kambodži sem naletela na odlične jedi!

W: Ko govorimo o kuhinji v različnih delih sveta, je vsekakor vredno omeniti tudi varnost. Priljubljena azijska ulična hrana po eni strani omogoča lahek dostop do regionalne, pogosto izjemno okusne kuhinje, po drugi strani pa ti kraji niso pod nobenim nadzorom. Imaš kakšen nasvet, kako se po eni strani ne bati jesti na takšnih mestih, po drugi pa ravnati preudarno? Ali sploh obstajajo kakšne smernice?

FT: Vedno ponavljam - zlasti kadar svoje popotnike peljem na noro azijsko tržnico s hrano - da je treba najprej opazovati. Pojdimo tja, kjer je veliko ljudi, saj je tako manjša verjetnost, da hrana ni sveža. Izbirajmo kraje, kjer se dvigata para in ogenj - voki morajo cvrčati, lonci pa močno vreti. Če se nam zdita vonj ali okus kje neprijetna - se temu izognimo. Surovo meso ali ribe na močnem soncu? Hvala, ne. Nas kdo vsiljivo vabi k svoji stojnici, kjer se nič ne dogaja? Nasmehnimo se in odkimajmo. Po mojem sta najpomembnejša zdrava pamet in nekaj preventivnih ukrepov: cepljenje, razkužilo za roke, lastne paličice ali jedilni pribor v nahrbtniku ter probiotik, ki ga med potovanji v manj higienske, vroče kotičke sveta poskušam redno jemati. 

W: Si sploh predstavljaš potovanje brez odkrivanja novih okusov? Nekateri menijo, da sta ogledovanje znamenitosti in spoznavanje nove kulture brez kulinaričnih doživetij nepopolna. Kako pa je pri tebi? 

FT: To pa ne pride v poštev! Zame so hrana, kuhanje, restavracije, kavarne in opazovanje ljudi v njih bistveni del vsakega potovanja! Včasih se pošalim, da se, preden se odpravim v hotel, najprej odpeljem na kavo (smeh). Hrana je sestavni del vsake kulture, zato se mi zdi, da je spoznavanje kulture brez okušanja nesmiselno.

W: Na tvojih družbenih omrežjih lahko najdemo tudi nasvete glede potovanj po Poljski. Pred tabo je zagotovo težko vprašanje ... Katera regija naše države ti je bila najbolj všeč z vidika kulinarike? 

FT: Vedno in povsem neobjektivno - Podlasje! Seveda se malo šalim - vedno bom ambasadorica svoje male domovine in menim, da mora vsak obiskati Podlasje. Kar pa zadeva tvoje vprašanje - mislim, da se velja osredotočiti na odlične restavracije, ki jih imamo na Poljskem in znajo na izjemno čudovit način uporabljati lastne regionalne okuse. In ni pomembno, ali je ta kraj na Pomorjanskem, Šleziji ali Podlasju - pomembno je, da tam jemo najpreprostejše jedi, pripravljene iz najboljših sezonskih in lokalno pridobljenih sestavin. Takšne kraje pogosto predstavljam na svojih kanalih in vedno toplo spodbujam: poskusimo sodobno, noro dobro poljsko kuhinjo! 

W: No, zdaj pa kontrolno vprašanje - ali ti poleg ljubezni do same hrane tudi kuhanje prinaša toliko veselja? Ali pa je ravno nasprotno in ne maraš večurnega stanja v kuhinji?

FT: O, ja! Obožujem kuhinjske eksperimente, imam pa tudi svoje najljubše, preizkušene jedi, s katerimi pogostim goste. Iskreno povedano - pri načrtovanju kuhanja mi je najpomembnejši čas, zato posegam po čim bolj preprostih jedeh in receptih ter v kuhinji zelo redko preživim več kot eno uro. To je tudi eden od razlogov, da pri meni kraljujeta vok in azijski navdih! Tam je kuhanje res ekspresno.

W: Za konec imamo še samo eno kratko, a za nas zelo pomembno vprašanje. Kako se obnese naš novi model polipropilenskih kovčkov - Heron? Priznati moramo, da ste res prva oseba, ki ga je preizkusila, in nas je malce skrbelo, ali je vse v redu in ali kovčki izpolnjujejo vaša pričakovanja ...

FT: Lahko ste brez skrbi (smeh)! Navdušen sem nad majhno težo teh kovčkov - tudi model velikosti L, s katerim sem nazadnje potoval, se zdi izjemno lahek. Zelo mi je všeč tudi prožnost materiala, iz katerega so izdelani - mislim, da bi to lahko bila končno rešitev za mojo težavo z udrtinami na kovčkih. Kar zamika me, da bi skakal po njih! (smeh)

W: Zelo nas veseli, da to slišimo, in veseli smo, da so vaši kovčki izpolnili vaša pričakovanja! Filip, najlepša hvala za pogovor, poln zanimivih zgodb in nasvetov, ki bodo zagotovo navdihnili še veliko ljudi. Želimo vam še veliko enako okusnih potovanj!

 

***

WINGS je blagovna znamka, ki diha s potovanji, zato želimo z vami deliti svojo strast. Intervju s Filipom Turowskim (@glodnyswiata) je ena od načrtovanih objav, posvečenih navdihujočim potovanjem. Aktivni smo tudi na drugih komunikacijskih kanalih, zato ... Spremljajte nas, da boste na tekočem.